Kratki življenjepis

Konoplja je leta 2014 tudi v Sloveniji postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih. Vendar so mnoge razprave in poročanje v medijih še vedno polne nepreverjenih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov. Verjetno večji del javnosti ne podpira popolne legalizacije konoplje, zlasti ne v rekreacijske namene. Velik del pa podpira z dokazi podprte reforme politike do konoplje, zlasti glede t.i. »industrijske« ter »medicinske« konoplje, saj je zaradi obstoječih mednarodnih Konvencij oz Uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, predsodkov, prepričanj in interesov slovenska zakonodaja in politika do konoplje pomanjkljivo z dokazi podprta ter premalo življenjska, empatična in humana. Cilj pristopov povezovanja raziskovanja v javnem zdravju s politiko in prakso je tudi izboljšati z dokazi podprto pripravo zakonodaje in politik do konoplje. Prispevek razkriva nekatere mite o konoplji in povzema pregled ključnih znanstvenih ugotovitev.

Uporaba konoplje je v zadnjih letih postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih v Sloveniji in tujini. Vendar ta pojav zaradi številnih in zapletenih povezav z vrednotami in stališči, mnoge avtorje čustveno tako obremeni, da se ga le malokdo loteva brez predsodkov, kar se kaže že pri zbiranju dejstev. Konoplja tudi ni standardizirano blago. Delež THC-ja in drugih kanabinoidov v njej lahko zelo variira, zato je oteženo primerjanje posameznih raziskovalnih izsledkov. Beležimo mešanje statističnih vzročnih in korelacijskih zvez, kar je razvidno iz neprepričljivosti »vstopne teorije« (raba konoplje naj bi eskalirala v rabi nevarnejših drog). Zato ni čudno, da mnenjske raziskave kažejo, da je konoplja rastlina / substanca , v zvezi s katero je javno mnenje še vedno zelo polarizirano. Tudi poročanje v medijih pogosto polno nepreverjenih in tendencioznih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov. Zanesljive informacije pa so bistvene za ustrezno odzivanje, saj omogočajo večjo učinkovitost ukrepov, če se seveda uporabljajo. Glede na raziskavo NIJZ v 2011/12 je vsaj enkrat v življenju je rekreativno konopljo poskusilo 15,8% prebivalcev v starosti od 15–64 let; v zadnjem letu 4,5% in v zadnjem mesecu 2,3% ali 32.141 prebivalcev Slovenije. Smrtnih predoziranj v zvezi z rabo konoplje ne poznamo. 64% javnosti ne podpira popolne legalizacije konoplje, zlasti ne v rekreacijske namene. Verjetno pa velik del podpira z dokazi podprto reformo politike do konoplje v medicinske namene. Zaradi zastarelih mednarodnih Konvencij oz Uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, predsodkov, prepričanj in tudi (komercialnih) interesov slovenska zakonodaja in politika do konoplje pomanjkljivo z dokazi podprta ter premalo življenjska, empatična in humana. Zato je cilj pristopov povezovanja raziskovanja v javnem zdravju s politiko in prakso tudi izboljšati z dokazi podprto pripravo zakonodaje in politik do konoplje. Pri tem se Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) povezujejo tako z oblikovalci politike na ministrstvih , kot nevladnimi organizacijami in civilno iniciativo. Dejstvo pa je, da tudi mednarodna znanstvena skupnost ni dosegla konsenza glede razumevanja stopnje škodljivosti konoplje in učinkovitosti različnih ukrepov.. Konoplja ni neškodljiva substanca, vendar so bile njene nevarnosti precenjene, zato so tudi pri nas obstoječe pravne, socialne in zdravstvene politike v nesorazmerju s posledicami individualne in družbene škode. K temu je veliko prispevale Konvencije ZN, ki so odgovorne za razvrstitev konoplje med najbolj nevarne droge, ki potrebujejo strog mednarodni in nacionalni nadzor. S tem v zvezi se problematika reševanja drog vse bolj zapleta, velika škoda njene prohibicije, pa zbuja skrb za javno zdravje in blagor. Splošno število kršitev zakona, povezanih s posedovanjem in uporabo konoplje, se že skoraj desetletje stalno povečuje. Vendar zakonodaja glede konoplje v Evropi ni homogena. V državah , ki z uvajanjem dekriminalizacije in bolj življenjske , a stroge, zakonske regulacije konoplje mehčajo prohibicijo in hkrati zmanjšujejo nereguliran črni trg s konopljo, beležimo spodbudne trende tudi na področju varnosti in zdravja. Povsod je prisotna potreba po boljši in strožji regulaciji tako črnega trga s konopljo, kot legalnega trga s tobakom in alkoholom, kar ne bomo dosegli s krepitvijo represije. Izpostaviti kaže tudi mnenje/pobudo bolnikov in civilne družbe glede vloge medicine pri legalizaciji „medicinske konoplje“ v Sloveniji: Zdravniki naj spoštujejo želje bolnikov, četudi so le te včasih v nasprotju s tem, kar sami smatrajo, da je za bolnika najbolje. Bolniki pričakujejo, da bodo zdravniške organizacije in pristojno ministrstvo kot zagovorniki ranljivih skupin in zdravja prevzeli odločilnejšo vlogo pri zmanjševanju škodljivih posledic prohibicije konoplje.

S ciljem, da bi v RS premaknili uradno politiko do konoplje z mrtve točke, bi kazalo storiti naslednje korake:

• organizirati multidisciplinarni posvet pristojnih vladnih in nevladnih organizacij o regulaciji konoplje v RS v medicinske, rekreativne in industrijske namene (Vlada RS in pristojna ministrstva);
• Popraviti uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog : nemudno premestiti konopljo iz I. skupine v III. skupino , da bo zagotovljen neoviran dostop do “medicinske konoplje” (MZ);
• opraviti strokovni nadzor nad delom policije in sodstva na področju drog, vklučno z analizo podatkov o prekrših in kaznivih dejanjih na področju konoplje za zadnjih 10 let ter predlagati ukrepe za zmanjševanje škode prohibicije konoplje, vključno z revizijo vseh primerov neupravičenih kaznovanj uporabnikov konoplje v Republiki Sloveniji (NIJZ, MNZ, MP in druga pristojna ministrstva).

V zadnjih nekaj letih se je znanstveno, politično in javno znanje precej spremenilo, nedavne razprave o razvrščanju nekaterih drog, zlasti konoplje, pa so privedle do vprašanj o jasnosti, zanesljivosti in etiki sedanjega sistema in ali je le-ta še primeren. Znanstveni dokazi in soglasje o tem, da trenutna klasifikacija konoplje v sistemu Združenih narodov predstavlja zgodovinsko anomalijo in da ga je potrebno pregledati v čim krajšem možnem času. Trdi se, da konoplja nima velike možnosti za zlorabo, ki je potrebna za uvrstitev med najbolj nevarne droge. Prav odkritje receptorjev kanabinoidnega sistema v poznih 1980-ih je revolucionariziralo znanstveno razumevanje učinkov konoplje, in ponudilo dodatne dokaze, da ima potencialne pozitivne zdravstvene učinke.

UNGASS o drogah 2016 ponuja priložnost za ponovno preučitev teh vprašanj. Upa(j)mo, da se bo upoštevalo znanstvene ugotovitve v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo konoplje pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot tudi dokaze o možnih zdravstvenih tveganjih, povezanih z uživanjem konoplje, zlasti v obliki kajenja. ZN bi morali voditi nacionalne sisteme za nadzor drog in njihove klasifikacije – vključno z vsemi psihoaktivnimi rastlinami in snovmi (dovoljenimi ali nedovoljenimi) – na podlagi znanosti, etike in človekovih pravic, sicer bo verodostojnost takšnih pristopov ogrožena.

Javno zdravje je to, kar kot družba kolektivno počnemo, da bi ustvarili pogoje za zdravje, srečo in dobro počutje ljudi. Nanaša se na »znanost in način preprečevanja bolezni, podaljševanje življenja in spodbujanje zdravja ljudi z organiziranim prizadevanjem in obveščeno izbiro družbe, javnih in zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov«. V številnih državah javno zdravje že prevzema vodilno vlogo pri zadevah, ki so bistvene za medicinsko konopljo in zdravje, ter oblikuje partnerstva, kjer je potrebno skupno ukrepanje.  Obenem pomaga oblikovati raziskovalno agendo in spodbujati ustvarjanje, prevajanje in razširjanje pomembnega znanja ter artikulirati etične in na dokazih utemeljene politične možnosti za medicinsko konopljo.  Tudi optika človekovih pravic vpliva na procese odločanja in razvoj optimalne politike na področju medicinske konoplje. Človekove pravice se pogosto ločijo na tiste, ki ščitijo osebne, državljanske in politične pravice na eni, ter ekonomske, socialne in kulturne pravice na drugi strani. Vidik človekovih pravic med drugim priznava pravico vsakega posameznika do najvišjega dosegljivega stanja telesnega in duševnega zdravja in dobrega počutja, vključno s pravico do zdravljenja z medicinsko konopljo in potrebnimi storitvami.

Vendar pa so v večini držav, tudi v Sloveniji, politike na področju medicinske konoplje še vedno rezultat nasprotovanj in ta jih spremljajo tudi med izvajanjem. Povezane etične teme odpirajo številne moralne in družbene dileme in ne dopuščajo črno-belega moraliziranja. Znanstveni premisleki se zlijejo s političnimi in etičnimi spori, v ospredju so vprašanja javnopravnih pravic in osebnih pravic, znanstveni dokazi pa bi morali postati najpomembnejša podlaga za oblikovanje ustrezne ureditve za rastlino in njeno predpisovanje.  Za etično javno zdravje je potrebno previdno iskanje ravnovesja med interesi posameznika z vidika osebnih (npr. avtonomije/samostojnosti, zasebnosti in svobode) in gospodarskih svoboščin ter kolektivnimi interesi na področju varovanja zdravja in zdravstvene varnosti.

Del javnosti (družbe)  že priznava, da prepoved konoplje očitno bolj škodi kot koristi. Številni posamezniki in skupine so se začeli zavzemati za učinkovito državno ureditev konoplje. Do nedavnega so mnogi zdravniki le neradi javno nasprotovali prepovedi rastline. A na podlagi znanstvenih dokazov in merjenja izkušenj pacientov so številni zdravniki in drugi zdravstveni delavci spoznali, da je prepoved nesmotrna in škodljiva. Eden najhujših rezultatov prepovedi konoplje je bil ta, da mnogi bolniki na zakonit način niso mogli dobiti zdravila, ki bi jim najbolj pomagalo. Sočasno pa prepoved ni preprečila dostopa do droge otrokom in je vodila do širjenja nevarnejših sintetičnih kanabinoidov.

Splošno priznano je, da ima rastlina konoplje ( Cannabis sativa L ) koristne zdravilne lastnosti. Kljub temu pa je še vedno razvrščena v skupino najstrožje prepovedanih snovi, mišljeno za nezakonite droge, ki »nimajo trenutno sprejete uporabe v medicinske namene«. Ta status je preprečeval medicinsko uporabo konoplje in pomembne raziskave ter sprožil razpravo med vladnimi uradniki na eni strani ter dejavnimi člani civilne družbe, bolniki in posameznimi zdravniki na drugi o smotrnosti legalizacije pridelave, posedovanja in uporabe rastline v medicinske namene.

Ta predstavitev ne bo ponudila enoznačnih odgovorov na številna etična vprašanja, ki se zastavljajo. A javnosti bo odprla številne poglede na vlogo javnega zdravja na področju medicinske konoplje. Na primer: kakšen je pomen najsplošnejših konceptov javnega zdravja, kot so: prebivalstvo, tveganje, škoda in korist v kontekstu medicinske konoplje?  V čem se vidik prebivalstva razlikuje od vidika posameznika? Kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito človekovih pravic? In kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito javnega zdravja. So dejavniki, kot so tveganje, učinkovitost, strošek, breme in pravičnost, najboljši način za ocenjevanje intervencij javnega zdravja? V kolikšni meri bi morala biti socialna pravičnost argument v javnem zdravju? Bistveno je, da spoznamo, da je treba znanstvene in etične argumente o prepovedi konoplje in dostopu do medicinske konoplje povezati v politične rešitve. To bo morda pripomoglo k bolj jasnemu in konstruktivnemu razmisleku o izzivu medicinske konoplje, ki bo vplival na mnogovrstna zdravstvena in družbena vprašanja, skupna številnim ljudem in skupnostim. 

Predstavitev bo posredovala številne misli obeh avtorjev in nekaj sklepov prvega avtorja, s katerimi se nujno ne bodo strinjali vsi, a lahko vzpostavijo dialog z drugimi.