Namen prispevka je osvetliti določena opažanja na podlagi relativno nedavne izjave Svetovne zdravstvene organizacije na to temo. Opažanja bodo postavljena v kontekst, sledila bo razprava o vlogi zdravstva pri vključevanju izdelkov iz konoplje v področje standardne medicine.

Predavanje se ukvarja z zgodovino uporabe konoplje kot zdravila tekom tisočletja. Opisuje pot, ki je vodila do odkritja psihoaktivne spojine (tetrahidrokanabinola) v konoplji. Posledično bo predavanje poizkušalo razjasniti učinke, ki jih ima konoplja na človeško telo, ki so pripeljali do odkritja kanabinoidnih receptorjev in človeškemu telesu lastnih spojin, imenovanih endokanabinoidi. Uporaba konoplje v sodobni medicini bo predstavljena na primeru Izraela, kjer je v uporabi za terapevtske namene.

Predavanje se posveča zgodovini konoplje in odkritjem aktivnih gradnikov v konoplji in možganih ter njihovi uporabi v medicini po svetu. Posebna pozornost bo namenjena prednostim in potencialnim slabostim te zdravilne rastline.

Vse od davnih časov se je konoplja za namene zdravljenje uporabljala izključno kot rastlina ali njeni deli.  Danes so njene najbolj preučevane spojine kanabinoidi. Je dovolj, če poznamo koncentracije teh spojin v določeni podvrsti ali so v igri tudi druge vsebovane spojine? Tokratno predavanje bo skušalo odgovoriti na to vprašanje.

Predavanje povzema zgodovino zdravljenja s konopljo, odkritje kanabinoidov in celotni endokanabinoidni sistem. Zatem se osredotoči na zdravljenje raka, avtizma in bolezni žensk ter na pomen pravih kemotipov te rastline pri zdravljenju pacienta.

Trdovratne epilepsije, ki so rezistentne na običajna protiepileptična zdravila (PEZ) so, zlasti v otroškem obdobju, še vedno velik izziv za zdravljenje povsod po svetu. Kljub velikemu številu novejših PEZ, obstaja še vedno ena tretjina otrok, ki imajo krče oz. epileptične napade kljub zdravljenju. Kanabidiol (CBD) je ena od številnih sestavin/kanabinoidov v rastlini Cannabis sativa oz. marihuana. CBD nima neželenih psihoaktivnih učinkov in je v zadnjem času predmet preučevanja, ker kaže dobre učinke pri zdravljenju epilepsij, predvsem v otroškem obdobju. Kanabis so kot zdravilo uporabljali že pred 5000 leti v Aziji in se je kot zdravilo proti bolečinam, bruhanju in konvulzijam uveljavilo tudi v Evropi 18. In 19. stoletja ter našlo svoje mesto v številnih takratnih farmakopejah. Leta 1937 pa je bila na podlagi Zakona o marihuani sprejeta odločba, da se kanabis premakne v razred I razvrstitve drog in s tem so bile ustavljenje vse nadaljnje raziskave v zvezi s kanabisom/marihuano in njenimi sestavinami, vključno s CBD. Po skoraj 80 letih je FDA lani premaknila CBD v razred V in s tem omogočila klinično zdravljenje in raziskave. Po drugi strani pa se tako pri nas, kot v drugih državah, vedno pogosteje srečujemo z malimi bolniki, ki imajo hude oblike epilepsij in encefalopatij, katerih starši so se sami odločili za poskus zdravljenja s kanabisom/celo rastlino, ki ga nabavijo pri lokalnih proizvajalcih oz. gojiteljih konoplje. Tako v prispevku najprej prikazujemo naše rezultate z uporabo čistega kanabidiola - CBD (pri 77% otrok smo našli določen odstotek zmanjšanja števila napadov, pri 21% otrok pa so se napadi povsem ustavili). Podobne rezultate so navajale tudi kasnejše študije in nekaj sistematskih preglednih člankov. V slednjih je bilo tudi nekaj poročil o še boljših rezultatih pri uporabi cele rastline kanabisa, torej v različnih kombinacijah CBD in THC (delta tetrahidrokanabinol). Pri uporabi kanabisa pa navajajo težave ugotavljanja zanesljivih učinkov predvsem zaradi: pomanjkanja kontrolnih skupin, različnosti proizvodov iz kanabisa (različna razmerja CBD in THC) in drugih sestavin (poleg ostalih kanabinoidov tudi terpenov in flavonoidov) in seveda še vedno strogim zakonodajnim pravilom, ki onemogočajo podrobnejše raziskave na tem področju (zlasti kar zadeva farmakokinetične študije). Avtorji Sulak in sodelavci so pred nedavnim v nenadzorovani, opazovalni študiji navedli pri 272 bolnikih zmanjšanje napadov pri kar 86% otrok in pri 10% popolno zaustavitev napadov. V drugem delu prispevka zato prikazujemo naše lastne skromne izkušnje z zdravljenjem s kanabisom, ki pa kažejo prav tako dobre rezultate. Staršem, ki so nam povedali, da dajejo svojim otrokom preparate kanabisa, smo svetovali, da nam prinesejo vzorec na analizo (analizo so brezplačno opravili na Inštitu J. Stefan v Ljubljani) in jih prosili, da po 6 mesecih ocenijo uspešnost z uporabo lestvice o globalnem vtisu spremembe - CGIC - Caregiver Global Impression of Change. Prejeli smo le nekaj več kot polovico (17 od 27) odgovorov, vendar so bili tisti, ki so odgovorili zelo spodbudni: kar 93% je kazalo izboljšanje – od zelo velikega izboljšanja (6 otrok), prek zmernega izboljšanja (7 otrok) do minimalnega izboljšanja (3 otroci) in brez sprememb (1 otrok). Poslabšanja ni bilo navedenega pri nobenem odgovoru. Menimo, da so v bodoče potrebne dodatne raziskave, predvsem take, ki bi primerjale učinkovitost CBD z učinkovitostjo uporabe izvlečkov cele rastline kanabisa.

Medicinska uporaba konoplje za zdravljenje bolnikov z na zdravila odpornimi oblikami post-travmatične stresne motnje (PTSM), ki je podprta s številnimi viri, vključno z laboratorijskimi raziskavami na živalih, fMRI slikanji pri ljudeh kot tudi pričanji in poročili neštetih zdravstvenih delavcev in bolnikov. Ocene kliničnih raziskav zdravljenja PTSM s konopljo v Izraelu so obetavne. Nova študija, ki bo potekala v dveh 3-tedenskih fazah, bo preizkušala 4 sorte konoplje. Vsaka izmed njih bo vsebovala različne vsebnosti aktivnih kanabinoidov, ki bodo uporabljena kot farmakološka sredstva za obvladovanje simptomov PTSM med 80-imi ameriškimi vojnimi veterani. Študija je plod sodelovanja med dr. Sisley in raziskovalci iz univerz iz Hopkinsa, Kolorada in Pensilvanije. Bo prva randomizirana, kontrolirana in navzkrižna klinična raziskava v ZDA, ki bo preizkušala terapevtski potencial konoplje za PTSM. Primarni rezultati raziskave bodo razvrščeni v klinično vodeno lestvico PTSM (CAPS-5). Obsežni sekundarni rezultati pa bodo vsebovali še vzorce spanja, depresijo, odtegnitvene simptome, presnovne in vnetne panele in samo-poročanje bolnikov.

Na delavnici bomo natančneje spoznali:

• obstoječe/trenutno stanje glede anekdotičnih in merljivih načinov zbiranja podatkov
• ozadje oblikovanja prve randominizirane, trojno slepe in kontrolirane študije za oceno uporabe konoplje pri PTSM
• regulativne ovire pri vodenju znanstvene študije in razvoju medicinske konoplje v odobreno zdravilo po FDA (Food and Drug Administration)
• hipotezo mehanizmov delovanja uporabe medicinske konoplje pri zdravljenju PTSM.

Dr. Sisley bo govorila o predpostavljenih mehanizmih ukrepanja za uporabo medicinske konoplje pri zdravljenju PTSM, povezane z vojsko. Spoznajte zasnovo sploh prve trojno slepe randomizirane nadzorovane študije, ki ocenjuje uporabo marihuane pri PTSM, povezani z vojsko, in zakonodajne prepreke izvajanju te znanstvene študije za razvoj medicinske konoplje v zdravilo, ki ga odobri FDA.• Seznanite se z obstoječim/trenutnim stanjem podatkov iz pričevanj in opazovanj.  

Predavanje in razprava bo namenjena strategijam vlade ZDA, da bi sistematično ovirala raziskave o učinkovitosti konoplje, in izzivom pri prizadevanjih, da bi naravni cvet konoplje spravili skozi celoten proces razvoja zdravil pri Upravi za hrano in zdravila (FDA).

• Katere so nekdanje & aktualne regulativne ovire v ZDA pri izvajanju znanstvenih študij o učinkovitosti konoplje?
• Kdo so poleg velikih farmacevtskih družb ipd. ultra bogati in vplivni poslovneži, ki skušajo zvezati roke znanstvenikom pri  tem?
• Kaj preprečuje ameriškim raziskovalcem, da bi cvet konoplje razvili v zdravilo, ki bi ga odobril FDA? Zakaj konoplje ni dovoljeno uporabljati kot zdravila na recept?
• Kakšno je trenutno stanje raziskav po svetu? Kaj že vemo in kaj je še treba preučiti?
• Zakaj vlada z omembe vrednimi sredstvi ne podpre študij o učinkovitosti konoplje in so ta na voljo samo za študije varnosti?

Mitohondriji so dinamični in zapleteni celični organeli, ki sodelujejo pri širokem naboru celičnih dogodkov in so bistveni za prilagajanje, preživetje, smrt in obnovo tkiva. Imajo pomembno vlogo pri energijski presnovi, zaradi česar so splošno znani kot celične elektrarne, hkrati pa so voljne strukture, ki pomembno sodelujejo pri nadzorovanju redoks stanja v celici, celičnemsignaliziranju, homeostazi kalcija ter pri procesih celične smrti in avtofagije.Tako so iz nekdanjega razumevanja, da so zgolj celična elektrarna, postali osrednji predmet številnih raziskav. Izkazalo se je, da motnje v delovanju mitohondrijev/mitochondrial perturbations, ki jih povzročajo fiziološki in patološki dražljaji, dejansko prispevajo k patogenezi številnih bolezni, raziskave mitohondrijev pa so postale zelo pomembno raziskovalno področje, ki se vse bolj širi. Zdaj velja, da bi z raziskovanjem mitohondrijev in povezanih poti lahko prispevali k razvoju preventivnih in terapevtskih strategij, s katerimi bi morda lahko omilili bolezni/motnje, kot so diabetes, debelost, nevrodegeneracija, epilepsija, sarkopenija in mnoge druge. Cannabis sativa L. z nešteto bioaktivnimi molekulami ima zelo obetaven potencial za uravnavanje delovanja in motenj delovanja mitohondrijev ter posledično za krepitev zdravja in pozitiven vpliv na napredovanje bolezni. Razumevanje tega, kako omega-3-maščobne kisline in kanabinoidi spreminjajo celično elektrarno – mitohondrije,hkrati bistveno prispeva k razumevanju tega, kako te molekule vplivajo na našo biokemijo.

Soavtor: Khadija Benlhassan, PhD

Vedno večje število kliničnih študij navaja, da imajo lahko pri nekaterih boleznih in v določenih pogojih konoplja ali kanabinoidi zdravilno vrednost. Raziskavao zdravilih na osnovi konoplje, ki so jo leta 2016 izvedli Mikael A. Kowal et al., je zajela nadzorovane klinične študije zdravil na osnovi konoplje, izvedene v letih od 2010 do 2014, ki so sledile raziskavam, ki so jih objavili HazekampinGrotenhermen (2010) ter Ben Amar (2006). Uporabili smo enako metodologijo kot te tri predhodne raziskave za obdobje, ki je sledilo – od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016. Izvedli smo sistematično iskanje v znanstveni podatkovni bazi PubMed, ki jo gosti ameriška Nacionalna medicinska knjižnica ZDA (U.S. NationalLibraryof Medicine). Ta podatkovna baza zajema okrog 20 milijonov znanstvenih publikacij s področja bioloških znanosti in biomedicinskih podatkov. Iskanje se je osredotočilo na klinične študije, ki so bile randomizirane, (dvojno) slepe in nadzorovane s placebom. Ključne besede, ki so bile uporabljene, so bile: konoplja, marihuana, hašiš, kanabinoid(i), tetrahidrokanabinol, kanabidiol, THC, CBD, dronabinol, marinol, nabilon, nabiksimoliinSativex. Identificiranih je bilo 45 nadzorovanih študij, ki so vrednotile zdravilne učinke kanabinoidov. V končni izbor smo uvrstili le ustrezno nadzorovane klinične študije. Čisti THC in nekaj njegovih analogov je pokazalo pomembne terapevtske prednosti pri lajšanju kroničnih nevropatskih bolečin, pri slabosti in bruhanju ter pri spodbujanju teka pri bolnikih z rakom oziroma aidsom.Poleg THC se kot drug koristen kanabinoid v terapevtske namene kažeCBD (kanabidiol).
Ključne besede: kanabinoidi, konoplja, terapevtski potencial, nadzorovane klinične študije, učinkovitost, varnost, kanabidiol.

Vedno večje število kliničnih študij navaja, da imajo lahko pri nekaterih boleznih in v določenih pogojih konoplja ali kanabinoidi zdravilno vrednost. Raziskava o zdravilih na osnovi konoplje, ki so jo leta 2016 izvedli Mikael A. Kowal et al., je zajela nadzorovane klinične študije zdravil na osnovi konoplje, izvedene v letih od 2010 do 2014, ki so sledile raziskavam, ki so jih objavili Hazekamp in Grotenhermen (2010) ter Ben Amar (2006). Uporabili smo enako metodologijo kot te tri predhodne raziskave za obdobje, ki je sledilo – od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016. Izvedli smo sistematično iskanje v znanstveni podatkovni bazi PubMed, ki jo gosti ameriška Nacionalna medicinska knjižnica ZDA (U.S. National Library of Medicine). Ta podatkovna baza zajema okrog 20 milijonov znanstvenih publikacij s področja bioloških znanosti in biomedicinskih podatkov. Iskanje se je osredotočilo na klinične študije, ki so bile randomizirane, (dvojno) slepe in nadzorovane s placebom. Ključne besede, ki so bile uporabljene, so bile: konoplja, marihuana, hašiš, kanabinoid(i), tetrahidrokanabinol, kanabidiol, THC, CBD, dronabinol, marinol, nabilon, nabiksimoli in Sativex. Identificiranih je bilo 45 nadzorovanih študij, ki so vrednotile zdravilne učinke kanabinoidov. V končni izbor smo uvrstili le ustrezno nadzorovane klinične študije. Čisti THC in nekaj njegovih analogov je pokazalo pomembne terapevtske prednosti pri lajšanju kroničnih nevropatskih bolečin, pri slabosti in bruhanju ter pri spodbujanju teka pri bolnikih z rakom oziroma aidsom. Poleg THC se kot drug koristen kanabinoid v terapevtske namene kaže CBD (kanabidiol).
Ključne besede: kanabinoidi, konoplja, terapevtski potencial, nadzorovane klinične študije, učinkovitost, varnost, kanabidiol.

Veliko dokazov kaže, da lahko kanabinoidi poleg že dobro znanih paliativnih učinkov na nekatere simptome, povezane z rakom, zmanjšajo rast tumorjev pri živalskih modelih raka in zlasti gliomov. Mehanizem protirakavega delovanja kanabinoidov se, vsaj večinoma, opira na sposobnost teh zdravil, da stimulirajo celično smrt rakavih celic s pomočjo avtofagije. Poleg tega kombinirano zdravljenje s kanabinoidi in temozolomidom ustvari močan protirakav učinek, ki je povezan z intenzivno aktivacijo signalne poti, ki sproži aktivacijo citotoksične avtofagije. Raziskava, ki jo je izvedla naša skupina, je privedla tudi do identifikacije mehanizmov rezistence na protirakavo delovanje kanabinoidov. Povišanje rastnega faktorja Midlkine (MK), na primer, spodbuja rezistenco na protirakavo delovanje kanabinoidov pri gliomih preko spodbujanja receptorja tirozin-kinaze ALK (anaplastični limfom kinaza); to je lahko dejavnik slabe prognoze pri bolnikih z GBM. Vse te predklinične ugotovitve so omogočile spodbuditev klinične študije za preučevanje varnosti in učinkovitosti kombiniranega zdravljenja z zdravilom Sativex, ki temelji na konoplji, in temozolomidom pri ponovitvi GBM. V tej predstavitvi bom obravnaval ta vprašanja in tudi druge možne prihodnje študije, ki lahko pomagajo pojasniti, ali so lahko kanabinoidi koristni kot zdravila proti raku pri bolnikih z gliomi ali drugimi oblikami raka.

Veliko dokazov kaže, da lahko kanabinoidi poleg že dobro znanih paliativnih učinkov na nekatere simptome, povezane z rakom, zmanjšajo rast tumorjev pri živalskih modelih raka in zlasti gliomov. Mehanizem protirakavega delovanja kanabinoidov se, vsaj večinoma, opira na sposobnost teh zdravil, da stimulirajo celično smrt rakavih celic s pomočjo avtofagije. Poleg tega kombinirano zdravljenje s kanabinoidi in temozolomidom ustvari močan protirakav učinek, ki je povezan z intenzivno aktivacijo signalne poti, ki sproži aktivacijo citotoksične avtofagije. Raziskava, ki jo je izvedla naša skupina, je privedla tudi do identifikacije mehanizmov rezistence na protirakavo delovanje kanabinoidov. Povišanje rastnega faktorja Midlkine (MK), na primer, spodbuja rezistenco na protirakavo delovanje kanabinoidov pri gliomih preko spodbujanja receptorja tirozin-kinaze ALK (anaplastični limfom kinaza); to je lahko dejavnik slabe prognoze pri bolnikih z GBM. Vse te predklinične ugotovitve so omogočile spodbuditev klinične študije za preučevanje varnosti in učinkovitosti kombiniranega zdravljenja z zdravilom Sativex, ki temelji na konoplji, in temozolomidom pri ponovitvi GBM. V tej predstavitvi bom obravnaval ta vprašanja in tudi druge možne prihodnje študije, ki lahko pomagajo pojasniti, ali so lahko kanabinoidi koristni kot zdravila proti raku pri bolnikih z gliomi ali drugimi oblikami raka.

Na predavanju bo predstavljeno  nedavno odkritje iz laboratorija dr. Hornby-ja , ki potrjuje  prejšnja odkritja molekularnih genetikov, da je genetika konoplje definirana s tremi profili. Ta pojav se imenuje »trojna delitev«,  specifični profili konoplje pa so povezani z različnimi učinki in zdravilnimi lastnostmi (razmerja med THC in CBD).

Kanabidiol (CBD) bo v prihodnosti nosil večji medicinski potencial kot tetrahidrokanabinol (THC), čeprav za zdravljenje veliko bolezni delujeta sinergistično; CBD je izredno učinkovit že z majhnimi količinami THC-ja.

Največja razlika med THC in CBD-jem je ta, da je THC psihoaktivna substanca, ki lahko vodi do potencialno neprijetnih (vendar ne nevarnim) predoziranj, medtem ko CBD takšnih učinkov nima.

Kanabidiol je klinično dokazano izjemen antioksidant s protivnetnim delovanjem, lajša bolečine ter opazno zmanjšuje anksioznost.
Kanabidiol (CBD) se običajno priporoča kot dnevno zdravilo za jasnost misli, osredotočenost in zaradi anksiolitične lastnosti, kakor tudi proti raku in zaradi protivnetnih in protikonvulzivnih (epilepsija) učinkov.

Na delavnici bomo natančneje spoznali proces in pomen dekarboksilacije in standardizacije produktov iz konoplje za medicinske namene.

Človeštvo je seme rastline konoplje nosilo s sabo na tisoče let, ljudstva po širnem svetu so ga sadila in gojila na skoraj vsakem kotičku planeta ter uporabljala zaradi njegovih številnih prednosti. Šele zadnjih približno sto let je konoplja prepovedana zaradi konkurence, ki jo je ob prelomu prejšnjega stoletja prestavljala različnim industrialcem (v panogi najlona, nafte, celuloze in papirja, če jih omenimo le nekaj). A dobro rastlino je težko zatreti …

Tudi ko je bila prepovedana, je peščica predanih raziskovalec še naprej raziskovala njene lastnosti in značilnosti, kar je na koncu privedlo do številnih izjemno pomembnih in prelomnih odkritij. Na seminarju se bomo pogovarjali o odkritju THC, določitvi receptorja, ki ga aktivira THC, o razjasnjevanju tega, čemur danes pravimo endokanabinoidni sistem, in posledičnemu prepoznanju “konopljinega sinergizma” (an. “theentourageeffect”), koncepta, ki bi morda lahko sprožil revolucijo v sodobni medicini.

Farmacevtska industrija, ki zdaj obvladuje večino zdravil, ki jih uporabljamo in do katerih imamo dostop, je vedno imela namensintentizirati zdravilo z eno samo izolirano molekulo, ki bi ga lahko patentirala in imela v lasti (nihče ne more patentirati in imeti v lasti rastline ali naravne spojine). Ve se, da ta sintetična zdravila povzročajo resne stranske učinke, ki so pogosto smrtonosni in samo v ZDA zahtevajo 100.000 žrtev na leto. To se pri naravnih, rastlinskih zdravilih ne dogaja.

Smrt, ki bi jo povzročila zgolj konoplja, še ni bila zabeležena. Pravzaprav mnogi menijo, da je rastlina antitoksin. Zanimivo je, da nove raziskave vedno znova potrjujejo, da imajo samostojne aktivne molekule iz konoplje, ki so bile izolirane (ali še slabše sintetizirane) , povsem drugačen učinek kot rastlinski izvlečki ali zdravilo, ki vsebuje vse dele rastline). In tu se prične revolucija. Učinek konopljinega sinergizma (aktivnih molekul ali spojin rastline skupaj v naravni mešanici) je tisti, ki daje najvarnejše in najučinkovitejše zdravilo iz konoplje. Ta koncept lahko sproži revolucijo v sodobni medicini, kakršno poznamo.

Na seminarju bomo govorili o učinkovitosti izvlečkov konoplje v primerjavi s sintetičnimi kanabinoidi in zdravili, ter še pomembneje, o njihovi varnosti.  Prav tako bomo proučili nedavno znanstveno literaturo, ki potrjuje razliko v učinkovitosti naravnih in sintetičnih zdravil, ter to, kako lahko konopljin sinergizemrevolucionira sodobno medicino.

Moč konoplje!

dr. A. Paul Hornby

Decembra 2016.

Legalizirana konoplja je v Kanadi zdaj realnost in tako bo kmalu tudi v številnih drugih državah po svetu. A kaj ta prehod v legalizacijo in onkraj nje pomeni za uporabnike, ki se s konopljo zdravijo?

Včasih so ljudje v Kanadi zaradi posedovanja konoplje pristali v zaporu, precedenčni sodni primeri npr. z osebami z aidsom aliepilepsijo, ki so se borile za svoje pravice, pa so privedli do dovoljene rabe. Seveda so to podprli tudi vse številčnejši znanstveni dokazi, ki so se kopičili od odkritja receptorja, ki veže THC, in posledično endokanabinoidnega sistema.

To veliko medicinsko odkritje (ki ga lahko primerjamo z DNK in inzulinom) je bilo v zadnjih dveh desetletjih deležno veliko pozornosti in marsičesa še ne vemo. Zdaj, ko je konoplja v Kanadi legalizirana, imamo možnost preučevati njene učinke pri skupinah ljudi, ki jih med prohibicijo ni bilo mogoče.

Trenutno začenjamo projekt s plemenom Mohawk v Ontariu v Kanadi. Organizacija National Indigenous Medical Cannabis Association (NIMCA) svojim članom že več let razdeljuje konopljo. NIMCA ima vse laboratorijske zmogljivosti za nadzor nad kakovostjo in standardizacijo svoje konoplje. Cilj tega je, da bi njihova zakonita prodajalna konoplje (Legacy 420) služila kot center za študijo zmanjševanja škode, pri kateri skušajo s konopljo zmanjšati število smrtnih žrtev zaradi opiatov. Na tem področju trenutno v Kanadi vlada epidemija, še zlasti med domorodnim prebivalstvom.

V tej predstavitvi bomo orisali naše razloge za uporabo konoplje kot sredstva za zmanjševanje škode, odnos med konopljo in uživanjem opiatov, bolečino in odtegnitvijo od opiatov. In to, kako izkoriščamo zdravila iz konoplje v zakonitem okolju.

Rak je multimodalna bolezen, ki je ni bilo mogoče usmeriti z eno samo terapijo, kar se je pokazalo zlasti pri možganskih tumorjih. Med njimi je gliom v svoji najnaprednejši fazi, glioblastom, pri ljudeh zelo agresiven in terapevtsko neodziven tumor. Sodobne načine zdravljenja, kirurško odstranjevanje, obsevanje in kemoterapija podpirajo ali celo nadomeščajo adjuvantne strategije zdravljenja, vključno z imunoterapijo in bolj celostnim pristopom naravnih snovi, npr. flavonoidi, fenoli, terpeni in kanabinoidi.

Nabrali so se dokazi, da kanabinoidi zavirajo rast invazivnih tumorskih celic in se še naprej strdijo na podlagi celičnih poskusov in vitro in na študijah na živalih, vendar žal še vedno ne v zadostni meri iz kliničnih študij na ljudeh. Poleg tega je zaradi velike genetske mikroheterogenosti in nadaljnje epigenetske transformacije ponavljajočega se glioblastoma težko napovedati, kako se bo posamezen bolnik odzval na zdravljenje s kanabinoidi. Tu smo želeli preučiti individualiziran odziv bolnikov na dva najbolj aktivna kanabinoida, tj. THC ad CBD glede na njihove potencialne sinergistične učinke na sposobnost preživetja celic in apoptozo. Ker glioblastom razvrščamo v tri podtipe, ki se po genetskih prstnih odtisih bistveno razlikujejo, stopnja preživetja bolnikov ter kemo- in radioodpornost, povezujemo njihov in vitro odziv na posamezno podvrsto tumorja. Poleg tega se ravni vsaj dveh kanabinoidov CB1 in CB2 med bolniki bistveno razlikujeta, zato moramo tudi raziskati, vreme bi lahko določilo odziv na tumorje in vitro bolj ali manj kot na podtip tumorja. Ti podatki bi morali razkriti, kako prilagoditi potencialno zdravljenje s kanabinoidi, da je najučinkovitejše.

Predavanje bo osredotočeno na to, kako fizika, kot jo je razvil Nobelov nagrajenec Ilija Prigogin, nudi temelj za razumevanje izvora življenja in evolucije. Pogledali si bomo enkratni evolucijski pojav v razvoju vretenčarjev. Vsi vretenčarji imajo kanabinoidne  receptorje, ki na enkraten, homeostatičen način regulirajo vse njihove telesne sisteme (cirkulacijskega, prebavnega, imunskega, mišično-skeletnega, živčnega, reproduktivnega). S holističnega stališča bomo videli, da imajo lahko variacije v endokanabinoidni aktivnosti bistven učinek tudi na naše družbene sisteme. V luči zgodovine  volucije si bomo pogledali, kako kritično je za preživetje človeka, da na tej točki človeške evolucije povečamo kanabinoidno aktivnost.

Termodinamika – čeprav daleč od ravnovesja – zagotavlja temelje za razumevanje življenja, evolucijo in edinstveno vlogo, ki jo je endokanabinoidni sistemu igral v teh procesih. Kanabinoidi lahko urejajo presnosvne temelje življenja z namenom spodbujanja zdravja in dolgega življenje. To počnejo z regulacijo negativnih učinke prostih radikalov, ki nastajajo s presežno proizvodnjo, s pomočjo lastne sposobnostjo nadzorovanja presnove maščob in ogljikovih hidratov. Povečanje kanabinoidnih dejavnosti je potrebno za zdravje sodobnega človeka in človeške družbe. Konoplja je postala bistveno hranilo.

Na delavnici bomo podrobneje spoznali delovanje in pomen kanabinoidov.

V vseh sistemih telesa delujejo kanabinoidi, vključno s THC, kot spojine, ki zadržujejo staranje s svojo zmožnostjo, zaviranja negativnih posledic proizvajanja presežnih prostih radikalov. Na kanabinoide, tako rastlinske (fitokanabinoide), kot tiste, ki jih proizvajamo sami (endokanabinoide), bi morali gledati kot na “olje” življenja, bistveno hranilo, kot na hrano. Pomagajo nas ščititi pred “trenjem” življenja, ki ga ustvarjajo prosti radikali, ki so odgovorni za vse s starostjo povezane bolezni, vključno z rakom. Ob tem ne gre pozabiti, da so tudi prosti radikali potrebni za življenje, saj zagotavljajo povratni nadzor za homeostazo vse biokemije.Prosti radikali so hkrati potrebni in uničujoči. Za optimalno preživetje jih je treba ustrezno obvladovati.

THC varuje diferencirane celice, ki morajo za želeno učinkovitost za hrano v veliki meri porabljati ogljikove hidrate, ki proizvajajo proste radikale. THC prav tako pomaga ščititi celice, če so preobremenjene in proizvajajo preveč prostih radikalov, tako da vključi varne in učinkovite poti recikliranja celic (avtofagija). Avtofagija nastopi, ko celice kot glavni vir energije porabljajo maščobo. Kanabinoidi s svojo zmožnostjo, da uravnavajo celične vire energije za optimizacijo homeostaze, prinašajo temeljne koristi za zdravje.

Zaradi svoje vsesplošne zmožnosti presnovne homeostaze delujejo kanabinoidi kot adaptogeni. Torej imajo pomembne zdravilne značilnosti. Svetovno prebujenje na področju konoplje poganjajo posamezniki, ki so spoznali, kako konoplja izboljšuje zdravje ljudi. Povsod po svetu so si ljudje nesporno dokazali te koristi z neposredno osebno izkušnjo. Konoplja koristi pri večini bolezni človeštva, saj je naš endokanabinoidni sistem temeljni regulator vseh vidikov človekovega obstoja. Genetski inženiring, s katerim sodeaktiviraliCB1 receptorje pri vrsti miši in s tem ustvarili miš z izbitim genom (t.i. knockout miš), je prikazal bistveno naravo delovanja CB1. Te miši zelo zgodaj poginejo in jih je preveč strah, da bi se premikale po kletki, ker so v odsotnosti simulacije CB1 pod prehudim stresom.

Danes največjo škodo človeštvu povzročajo bolezni, ki značilno proizvajajo presežne proste radikale. Virus HIV se je na primer razvil v visoko diferenciranih imunoloških celicah primatov in ljudi. Njegov razvoj je podpiral presnovni mehanizem, ki temelji na ogljikovih hidratih. Ko je katabolizem ogljikovih hidratov, ki prenaša elektrone, v zadostni meri oslabljen in ga nadomesti varnejše izgorevanje maščob, proces virusne okužbe nima dovolj energije in virov, potrebnih za uspešno okužbo.

Prebujenje na področju konoplje se širi po svetu zaradi dobrodejnih izkušenj, ki jih doživljajo ljudje vsepovsod. Ljudje zahtevajo spremembo. Medtem ko vlade ščitijo posebne interese, ki so pomagali zagotoviti podporo njim, se številni odločajo za varnejša, cenejša in učinkovitejša zdravila in prehrambne dodatke na osnovi konoplje.Oljni izvlečki cele rastline konoplje z visokim THC lahko uspešno in učinkovito obvladujejo tako virus HIV kot Kaposijevsarkom.  

HIV je poglavitni vzrok smrti na afriški celini. Večina okuženih z virusom ni deležna zdravljenja. Virus HIV je mogoče cenovno ugodno in uspešno obvladovati z izvlečki konoplje brez antiretrovirusnih zdravil. Z virusom HIV povezani Kaposijevsarkom je najpogostejša oblika raka v Afriki. Zanj ni učinkovitega zdravljenja. Smrt je boleča in grozna. Izvlečki konoplje ta smrtonosni rak, ki ga povzroča virus, v popolnosti obvladujejo.

Predstavljeni znanstveni vidik je mogoče razširiti na presnovni sindrom in povezane posledice, srčne bolezni in sladkorno bolezen. Poleg tega je z njim preprosto razložiti dedovanje mitohondrijev po materi. 

Zdravilne, prehranske in industrijske prednosti, ki so tu dokumentirane, le nakazujejo vse koristi, ki jih ta rastlina ponuja človeštvu, zdaj ko se vsi začenjajo zavedati resnične vrednosti rastline konoplje. Ljudje spremembam niso naklonjeni, a večina bo to spremembo z veseljem pozdravila, saj zdravi raka in lajša bolečine in trpljenje. Sinergija med opažanji ljudi in sodobno znanostjo pomeni, da je nadaljnje širjenje uporabe konoplje neizogibno, neustavljivo in nepovratno.

Kanabinoidi uglašujejo celično proizvajanje energije, da bi celico zaščitili pred proizvajanjem presežnih prostih radikalov. Posledično so omogočili razvoj možganov pri vretenčarjih, ki je vrhunec dosegel pri človeku. Evolucija je neposreden dokaz univerzalne ustvarjalne sile. Izbira glede na prilagodljivost. Celotna biosfera je ena sama odvijajoča se kemična reakcija. Vse oblike življenja so preprosto kvantizirane sonde za prilagodljivost. Organizem se nenehno prilagaja svojemu spreminjajočemu se okolju, s tem pa sam spreminja svoje okolje.

Danes planet doživlja spremembo stanja, ki je daleč od ravnovesja. Nihanja vseh spremenljivk, ki so vmesnik med človekom in naravo, pa tudi narave same so postala skrajna. Zaton vrst, spremenljivostinterakcij med kemičnimi snovmi narave, na katere vplivajoumetna onesnaževala, nihanja v naših finančnih ustanovah, migracijah ljudi in nasploh v človeškem vedenju so pokazatelji velike preureditve, ki se je pričela. Privedla bo bodisi do propada družb ali do njihove preureditve v bolj sodelujoč, miren in zdrav svet, saj se vsebnost kanabinoidov v človeški biokemiji vsesplošno veča, kot se je vedno.

Konoplja je leta 2014 tudi v Sloveniji postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih. Vendar so mnoge razprave in poročanje v medijih še vedno polne nepreverjenih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov. Verjetno večji del javnosti ne podpira popolne legalizacije konoplje, zlasti ne v rekreacijske namene. Velik del pa podpira z dokazi podprte reforme politike do konoplje, zlasti glede t.i. »industrijske« ter »medicinske« konoplje, saj je zaradi obstoječih mednarodnih Konvencij oz Uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, predsodkov, prepričanj in interesov slovenska zakonodaja in politika do konoplje pomanjkljivo z dokazi podprta ter premalo življenjska, empatična in humana. Cilj pristopov povezovanja raziskovanja v javnem zdravju s politiko in prakso je tudi izboljšati z dokazi podprto pripravo zakonodaje in politik do konoplje. Prispevek razkriva nekatere mite o konoplji in povzema pregled ključnih znanstvenih ugotovitev.

Uporaba konoplje je v zadnjih letih postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih v Sloveniji in tujini. Vendar ta pojav zaradi številnih in zapletenih povezav z vrednotami in stališči, mnoge avtorje čustveno tako obremeni, da se ga le malokdo loteva brez predsodkov, kar se kaže že pri zbiranju dejstev. Konoplja tudi ni standardizirano blago. Delež THC-ja in drugih kanabinoidov v njej lahko zelo variira, zato je oteženo primerjanje posameznih raziskovalnih izsledkov. Beležimo mešanje statističnih vzročnih in korelacijskih zvez, kar je razvidno iz neprepričljivosti »vstopne teorije« (raba konoplje naj bi eskalirala v rabi nevarnejših drog). Zato ni čudno, da mnenjske raziskave kažejo, da je konoplja rastlina / substanca , v zvezi s katero je javno mnenje še vedno zelo polarizirano. Tudi poročanje v medijih pogosto polno nepreverjenih in tendencioznih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov. Zanesljive informacije pa so bistvene za ustrezno odzivanje, saj omogočajo večjo učinkovitost ukrepov, če se seveda uporabljajo. Glede na raziskavo NIJZ v 2011/12 je vsaj enkrat v življenju je rekreativno konopljo poskusilo 15,8% prebivalcev v starosti od 15–64 let; v zadnjem letu 4,5% in v zadnjem mesecu 2,3% ali 32.141 prebivalcev Slovenije. Smrtnih predoziranj v zvezi z rabo konoplje ne poznamo. 64% javnosti ne podpira popolne legalizacije konoplje, zlasti ne v rekreacijske namene. Verjetno pa velik del podpira z dokazi podprto reformo politike do konoplje v medicinske namene. Zaradi zastarelih mednarodnih Konvencij oz Uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, predsodkov, prepričanj in tudi (komercialnih) interesov slovenska zakonodaja in politika do konoplje pomanjkljivo z dokazi podprta ter premalo življenjska, empatična in humana. Zato je cilj pristopov povezovanja raziskovanja v javnem zdravju s politiko in prakso tudi izboljšati z dokazi podprto pripravo zakonodaje in politik do konoplje. Pri tem se Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) povezujejo tako z oblikovalci politike na ministrstvih , kot nevladnimi organizacijami in civilno iniciativo. Dejstvo pa je, da tudi mednarodna znanstvena skupnost ni dosegla konsenza glede razumevanja stopnje škodljivosti konoplje in učinkovitosti različnih ukrepov.. Konoplja ni neškodljiva substanca, vendar so bile njene nevarnosti precenjene, zato so tudi pri nas obstoječe pravne, socialne in zdravstvene politike v nesorazmerju s posledicami individualne in družbene škode. K temu je veliko prispevale Konvencije ZN, ki so odgovorne za razvrstitev konoplje med najbolj nevarne droge, ki potrebujejo strog mednarodni in nacionalni nadzor. S tem v zvezi se problematika reševanja drog vse bolj zapleta, velika škoda njene prohibicije, pa zbuja skrb za javno zdravje in blagor. Splošno število kršitev zakona, povezanih s posedovanjem in uporabo konoplje, se že skoraj desetletje stalno povečuje. Vendar zakonodaja glede konoplje v Evropi ni homogena. V državah , ki z uvajanjem dekriminalizacije in bolj življenjske , a stroge, zakonske regulacije konoplje mehčajo prohibicijo in hkrati zmanjšujejo nereguliran črni trg s konopljo, beležimo spodbudne trende tudi na področju varnosti in zdravja. Povsod je prisotna potreba po boljši in strožji regulaciji tako črnega trga s konopljo, kot legalnega trga s tobakom in alkoholom, kar ne bomo dosegli s krepitvijo represije. Izpostaviti kaže tudi mnenje/pobudo bolnikov in civilne družbe glede vloge medicine pri legalizaciji „medicinske konoplje“ v Sloveniji: Zdravniki naj spoštujejo želje bolnikov, četudi so le te včasih v nasprotju s tem, kar sami smatrajo, da je za bolnika najbolje. Bolniki pričakujejo, da bodo zdravniške organizacije in pristojno ministrstvo kot zagovorniki ranljivih skupin in zdravja prevzeli odločilnejšo vlogo pri zmanjševanju škodljivih posledic prohibicije konoplje.

S ciljem, da bi v RS premaknili uradno politiko do konoplje z mrtve točke, bi kazalo storiti naslednje korake:

• organizirati multidisciplinarni posvet pristojnih vladnih in nevladnih organizacij o regulaciji konoplje v RS v medicinske, rekreativne in industrijske namene (Vlada RS in pristojna ministrstva);
• Popraviti uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog : nemudno premestiti konopljo iz I. skupine v III. skupino , da bo zagotovljen neoviran dostop do “medicinske konoplje” (MZ);
• opraviti strokovni nadzor nad delom policije in sodstva na področju drog, vklučno z analizo podatkov o prekrših in kaznivih dejanjih na področju konoplje za zadnjih 10 let ter predlagati ukrepe za zmanjševanje škode prohibicije konoplje, vključno z revizijo vseh primerov neupravičenih kaznovanj uporabnikov konoplje v Republiki Sloveniji (NIJZ, MNZ, MP in druga pristojna ministrstva).

V zadnjih nekaj letih se je znanstveno, politično in javno znanje precej spremenilo, nedavne razprave o razvrščanju nekaterih drog, zlasti konoplje, pa so privedle do vprašanj o jasnosti, zanesljivosti in etiki sedanjega sistema in ali je le-ta še primeren. Znanstveni dokazi in soglasje o tem, da trenutna klasifikacija konoplje v sistemu Združenih narodov predstavlja zgodovinsko anomalijo in da ga je potrebno pregledati v čim krajšem možnem času. Trdi se, da konoplja nima velike možnosti za zlorabo, ki je potrebna za uvrstitev med najbolj nevarne droge. Prav odkritje receptorjev kanabinoidnega sistema v poznih 1980-ih je revolucionariziralo znanstveno razumevanje učinkov konoplje, in ponudilo dodatne dokaze, da ima potencialne pozitivne zdravstvene učinke.

UNGASS o drogah 2016 ponuja priložnost za ponovno preučitev teh vprašanj. Upa(j)mo, da se bo upoštevalo znanstvene ugotovitve v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo konoplje pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot tudi dokaze o možnih zdravstvenih tveganjih, povezanih z uživanjem konoplje, zlasti v obliki kajenja. ZN bi morali voditi nacionalne sisteme za nadzor drog in njihove klasifikacije – vključno z vsemi psihoaktivnimi rastlinami in snovmi (dovoljenimi ali nedovoljenimi) – na podlagi znanosti, etike in človekovih pravic, sicer bo verodostojnost takšnih pristopov ogrožena.

Javno zdravje je to, kar kot družba kolektivno počnemo, da bi ustvarili pogoje za zdravje, srečo in dobro počutje ljudi. Nanaša se na »znanost in način preprečevanja bolezni, podaljševanje življenja in spodbujanje zdravja ljudi z organiziranim prizadevanjem in obveščeno izbiro družbe, javnih in zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov«. V številnih državah javno zdravje že prevzema vodilno vlogo pri zadevah, ki so bistvene za medicinsko konopljo in zdravje, ter oblikuje partnerstva, kjer je potrebno skupno ukrepanje.  Obenem pomaga oblikovati raziskovalno agendo in spodbujati ustvarjanje, prevajanje in razširjanje pomembnega znanja ter artikulirati etične in na dokazih utemeljene politične možnosti za medicinsko konopljo.  Tudi optika človekovih pravic vpliva na procese odločanja in razvoj optimalne politike na področju medicinske konoplje. Človekove pravice se pogosto ločijo na tiste, ki ščitijo osebne, državljanske in politične pravice na eni, ter ekonomske, socialne in kulturne pravice na drugi strani. Vidik človekovih pravic med drugim priznava pravico vsakega posameznika do najvišjega dosegljivega stanja telesnega in duševnega zdravja in dobrega počutja, vključno s pravico do zdravljenja z medicinsko konopljo in potrebnimi storitvami.

Vendar pa so v večini držav, tudi v Sloveniji, politike na področju medicinske konoplje še vedno rezultat nasprotovanj in ta jih spremljajo tudi med izvajanjem. Povezane etične teme odpirajo številne moralne in družbene dileme in ne dopuščajo črno-belega moraliziranja. Znanstveni premisleki se zlijejo s političnimi in etičnimi spori, v ospredju so vprašanja javnopravnih pravic in osebnih pravic, znanstveni dokazi pa bi morali postati najpomembnejša podlaga za oblikovanje ustrezne ureditve za rastlino in njeno predpisovanje.  Za etično javno zdravje je potrebno previdno iskanje ravnovesja med interesi posameznika z vidika osebnih (npr. avtonomije/samostojnosti, zasebnosti in svobode) in gospodarskih svoboščin ter kolektivnimi interesi na področju varovanja zdravja in zdravstvene varnosti.

Del javnosti (družbe)  že priznava, da prepoved konoplje očitno bolj škodi kot koristi. Številni posamezniki in skupine so se začeli zavzemati za učinkovito državno ureditev konoplje. Do nedavnega so mnogi zdravniki le neradi javno nasprotovali prepovedi rastline. A na podlagi znanstvenih dokazov in merjenja izkušenj pacientov so številni zdravniki in drugi zdravstveni delavci spoznali, da je prepoved nesmotrna in škodljiva. Eden najhujših rezultatov prepovedi konoplje je bil ta, da mnogi bolniki na zakonit način niso mogli dobiti zdravila, ki bi jim najbolj pomagalo. Sočasno pa prepoved ni preprečila dostopa do droge otrokom in je vodila do širjenja nevarnejših sintetičnih kanabinoidov.

Splošno priznano je, da ima rastlina konoplje ( Cannabis sativa L ) koristne zdravilne lastnosti. Kljub temu pa je še vedno razvrščena v skupino najstrožje prepovedanih snovi, mišljeno za nezakonite droge, ki »nimajo trenutno sprejete uporabe v medicinske namene«. Ta status je preprečeval medicinsko uporabo konoplje in pomembne raziskave ter sprožil razpravo med vladnimi uradniki na eni strani ter dejavnimi člani civilne družbe, bolniki in posameznimi zdravniki na drugi o smotrnosti legalizacije pridelave, posedovanja in uporabe rastline v medicinske namene.

Ta predstavitev ne bo ponudila enoznačnih odgovorov na številna etična vprašanja, ki se zastavljajo. A javnosti bo odprla številne poglede na vlogo javnega zdravja na področju medicinske konoplje. Na primer: kakšen je pomen najsplošnejših konceptov javnega zdravja, kot so: prebivalstvo, tveganje, škoda in korist v kontekstu medicinske konoplje?  V čem se vidik prebivalstva razlikuje od vidika posameznika? Kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito človekovih pravic? In kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito javnega zdravja. So dejavniki, kot so tveganje, učinkovitost, strošek, breme in pravičnost, najboljši način za ocenjevanje intervencij javnega zdravja? V kolikšni meri bi morala biti socialna pravičnost argument v javnem zdravju? Bistveno je, da spoznamo, da je treba znanstvene in etične argumente o prepovedi konoplje in dostopu do medicinske konoplje povezati v politične rešitve. To bo morda pripomoglo k bolj jasnemu in konstruktivnemu razmisleku o izzivu medicinske konoplje, ki bo vplival na mnogovrstna zdravstvena in družbena vprašanja, skupna številnim ljudem in skupnostim. 

Predstavitev bo posredovala številne misli obeh avtorjev in nekaj sklepov prvega avtorja, s katerimi se nujno ne bodo strinjali vsi, a lahko vzpostavijo dialog z drugimi.

Marihuana, botanično poznana kot konoplja, je z nami približno tisoče let. Zdravilne in rekreativne uporabe konoplje so znane iz antičnih časov in konoplja je bila v uporabi kot legalna zdravilna rastlina do 1937-1941. Od takrat je bila marihuana razvrščena na seznam nadzorovanih snovi prve skupine, promet z njo (v kakršnikoli obliki) pa je bil razglašen kot nezakonit in prepovedan.

V zadnjem desetletju so se nekatere evropske (Nizozemska, Španija, Nemčija, Avstrija), ameriške (Kanada, nekatere države v ZDA) in druge države po svetu (Izrael), dogovorile, da se ponovno prizna pozitivne lastnosti marihuane in njeno uporabo za nekatera zdravstvena stanja/indikacije pa dekriminalizira. Kljub temu, široko (in rastoče) uživanje konoplje med prebivalstvom, predvsem za rekreacijske namene, povečuje povpraševanje po boljši opredelitvi konoplje kot zdravila in drugo uporabo konoplje v različnih oblikah. Mednarodne klinične in regulativne izkušnje, zbrane v državah, kjer so programi uporabe konoplje za medicinske namene že uveljavljeni, je treba skrbno in sistematično raziskovati in kritično ocenjevati, da bi natančno določili boljše (v smislu nadzora kakovosti in dostopnosti) modele za zmanjšanje javne stigmatizacije, ustrezno izobraževanje strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva in spodbujanja uporabe konoplje za medicinske namene.

Glede na številne lastne klinične izkušnje na tem področju, bomo na kratko pregledali obstoječe programe uporabe konoplje za medicinske namene, ogledali predloge, govorili o praktičnih nasvetih o smotrni (previdni in varni) uporabi konoplje kot dragocene medicinske snovi, zlasti za bolnike z različnimi nevropsihiatričnimi motnjami.

Na delavnici bomo podrobneje izvedeli komu se predlaga zdravljenje s konopljo in komu odsvetuje.

Vse odločanje v zdravstvu bi moralo potekati v partnerstvu med pacientom in zdravnikom. Obe strani skušata sodelovati v procesu odločanja. Vse več dokazov kaže, da si javnost želi večje udeležbe pri sprejemanju odločitev o zdravljenju. Deljeno odločanje je morda težje doseči, ko se pacient spoprijema s pretresljivo, resno ali življenjsko nevarno diagnozo. V zadnjih letih vse več kliničnih raziskav potrjuje, da lahko konoplja na varen in učinkovit način lajša simptome resnih in kroničnih zdravstvenih stanj. Kljub temu pa številni pacienti, njihovi sorodniki in oskrbovalci še vedno oklevajo, ali bi preizkusili vrednost konoplje kot zdravila. Redno se s tem v zvezi obračajo na nosilce zdravstvene dejavnosti, vendar na žalost, kljub vsem preteklim in, kar je najpomembneje, novejšim dosežkom na tem področju, večina zdravnikov svojim pacientom ni zmožna podati jasnega nasveta in se raje izogiba razpravi na to temo ali jo celo ignorira.

V sodobni, na bolnika osredotočeni oskrbi so gonilo vseh zdravstvenih odločitev posameznikove konkretne zdravstvene potrebe (vključno z zdravljenjem s konopljo) in želeni zdravstveni izidi. Ob nadaljnjem nenehnem in vse večjem napredku na področju kanabinoidnih zdravil bi se odgovorni klinični zdravniki morali izobraziti o tem področju, da bi lahko še naprej vodili strokoven dialog s pacienti in jim omogočali uravnoteženo, celovito in deljeno odločanje glede na njihove zahteve ter celo vpeljali zdravljenje s konopljo, primerno pacientom. 

S staranjem populacije zdravstveni sistemi in vlade vedno težje najdejo rešitv eza zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Z več kot 10-letnimi kliničnimi in raziskovalnimi izkušnjami smo kot prvi začeli zdraviti starejše odrasle s konopljo. Inbal ponuja zelo široko in zanimivo priložnost v zvezi z medicinsko konopljo in njenim delom kot del celotne zdravstvene oskrbe bolnikov.

• Naše izkušnje - Projekt Hadarim in kako se je vse skupaj začelo.
• NiaMedic - raziskave in zdravstveno varstvo.
• Geriatrična medicina in medicinska konoplja.
• Raziskave - rezultati in vpogledi.

Navadno konopljo (Cannabis sativa subsp. sativa L.) so kot enoletnorastlino v prehranske namene in za vlakna gojili že pred mnogimi stoletji po vsem svetu in tako je tudi danes. V predavanju boste izvedeli zakaj je seme konoplje dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin in aminokislin, vsebuje pa tudi širok spekter vitaminov in mineralov. V drugem delu predavanja bodo prikazani rezultati raziskovalne študije o vsebnosti kanabinoidov v konoplji za industrijski namen v Sloveniji iz leta 2017.