mikrobiologinja, raziskovalka
Tanja Bagar je direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je tudi namestnica direktorja podjetja, ki deluje na področju raziskav, razvoja in trgovine ter vodja razvoja in raziskav v okoljskem podjetju. Aktivna je tudi v akademski sferi. Predava mikrobiologijo in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea in strokovno oz. znanstveno sodeluje z avstrijskim kolidžem za zdravje in razvoj. Včlanjena je v Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, Slovensko biokemijsko društvo in Društvo psihologov Slovenije ter je ena izmed ustanoviteljev Društva za ohranjanje in varovanje okolja. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki si jih je pridobila v laboratorijih na nacionalnem Kemijskem inštitutu, Biotehniški fakulteti, v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica ter na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na Georg-August Univerzi v Gottingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Od leta 2013 sodeluje kot recenzentka na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog, ki jih organizira Zveza za tehniško kulturo Slovenije. Za družbeno angažiranost je prejela Zahvalo Slovenskega mikrobiološkega društva za sodelovanje pri promociji mikrobiologije, posebno priznanje v sklopu slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS in vabilo za častno članico socialne zadruge KonopKo.
Kot predavateljica ali slušateljica se na nacionalni ali mednarodni ravni udeležuje raznih konferenc o kanabinoidih in endokanabinoidnem sistemu, konoplji, prehrani itd. Ukvarja se z mikrobiološkim vidikom, celično biologijo, biokemijo in molekularno biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov, laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje ipd. Zaključila je intenzivni štiritedenski e-izobraževalni program Conceptsof Cannabis Science I, ki ga izvaja Kenevir Research (Oregon, ZDA), kot tudi nadaljevalni program Conceptsof Cannabis Science II.
Tanja Bagar, v času študija dobitnica nagrade za nadarjene študente, je diplomirala iz študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktorirala s področja biomedicinskih znanosti. Kot mlada raziskovalka je prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, za uspešno opravljen doktorat pa občinsko zlato plaketo. Strokovni izpit je opravila na Ministrstvu za zdravje.
2019 | Mitohondriji in njihova interakcija s kanabinoidi | Povzetek |
Mitohondriji so dinamični in zapleteni celični organeli, ki sodelujejo pri širokem naboru celičnih dogodkov in so bistveni za prilagajanje, preživetje, smrt in obnovo tkiva. Imajo pomembno vlogo pri energijski presnovi, zaradi česar so splošno znani kot celične elektrarne, hkrati pa so voljne strukture, ki pomembno sodelujejo pri nadzorovanju redoks stanja v celici, celičnemsignaliziranju, homeostazi kalcija ter pri procesih celične smrti in avtofagije.Tako so iz nekdanjega razumevanja, da so zgolj celična elektrarna, postali osrednji predmet številnih raziskav. Izkazalo se je, da motnje v delovanju mitohondrijev/mitochondrial perturbations, ki jih povzročajo fiziološki in patološki dražljaji, dejansko prispevajo k patogenezi številnih bolezni, raziskave mitohondrijev pa so postale zelo pomembno raziskovalno področje, ki se vse bolj širi. Zdaj velja, da bi z raziskovanjem mitohondrijev in povezanih poti lahko prispevali k razvoju preventivnih in terapevtskih strategij, s katerimi bi morda lahko omilili bolezni/motnje, kot so diabetes, debelost, nevrodegeneracija, epilepsija, sarkopenija in mnoge druge. Cannabis sativa L. z nešteto bioaktivnimi molekulami ima zelo obetaven potencial za uravnavanje delovanja in motenj delovanja mitohondrijev ter posledično za krepitev zdravja in pozitiven vpliv na napredovanje bolezni. Razumevanje tega, kako omega-3-maščobne kisline in kanabinoidi spreminjajo celično elektrarno – mitohondrije,hkrati bistveno prispeva k razumevanju tega, kako te molekule vplivajo na našo biokemijo. |