Prof. Dr. TamaraLah Turnšek
doktorica biokemije, raziskovalka
- Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, Ljubljana
Rojena v Ljubljani, je leta 1983 doktorirala iz biokemije na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1996–2018 je bila direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, na katerem je ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ga je vodila do leta 2004, zdaj pa je vodja raziskovalnega programa tega oddelka. Od 2004 je redna profesorica in poučuje biokemijo raka na do in po-diplomskem študiju biomedicine na UL. Svoj akademsko pot je začela na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na Inštitutu Jožef Stefan, z vmesnimi prekinitvam, kot je delovala Pediatrični kliniki UKC, na podoktorskem izpopolnjevanju na Wayne State University v Michiganu in kasneje tudi kot gostujoča profesorica v Albert Einstein MC v Philadelphiji ZDA ter gostujoča profesorica na Univerzi Sao Paolo v Brazilij.
Področje dela Tamara Lah obsega dokaj velik opus, in sega od področja encimatilke in proteoiznih encimov ter biološke in molekularne raziskave rakavih obolenj, kjer je bila vedno tesno povezana z biomedicinskini oz s kliničnini raziskavami. V zadnjem času so osredotoča na raziskave rakavih matičnih celic in na raziskave mezenhimskih matičnih celic v kontekstu zdravljenja raka. Pri tem je v svojem delu spremljala tudi vpliv naravnih spojin, kot je ksantohumol, resveratrol in v zadjem obdobju predvsem konoplja oziroma kanabibidi kot protirakave učikovine.
Predavanja in delavnice na naših seminarjih
| 2019 | Konoplja in rak | Povzetek |
|
Rak je multimodalna bolezen, ki je ni bilo mogoče usmeriti z eno samo terapijo, kar se je pokazalo zlasti pri možganskih tumorjih. Med njimi je gliom v svoji najnaprednejši fazi, glioblastom, pri ljudeh zelo agresiven in terapevtsko neodziven tumor. Sodobne načine zdravljenja, kirurško odstranjevanje, obsevanje in kemoterapija podpirajo ali celo nadomeščajo adjuvantne strategije zdravljenja, vključno z imunoterapijo in bolj celostnim pristopom naravnih snovi, npr. flavonoidi, fenoli, terpeni in kanabinoidi. Nabrali so se dokazi, da kanabinoidi zavirajo rast invazivnih tumorskih celic in se še naprej strdijo na podlagi celičnih poskusov in vitro in na študijah na živalih, vendar žal še vedno ne v zadostni meri iz kliničnih študij na ljudeh. Poleg tega je zaradi velike genetske mikroheterogenosti in nadaljnje epigenetske transformacije ponavljajočega se glioblastoma težko napovedati, kako se bo posamezen bolnik odzval na zdravljenje s kanabinoidi. Tu smo želeli preučiti individualiziran odziv bolnikov na dva najbolj aktivna kanabinoida, tj. THC ad CBD glede na njihove potencialne sinergistične učinke na sposobnost preživetja celic in apoptozo. Ker glioblastom razvrščamo v tri podtipe, ki se po genetskih prstnih odtisih bistveno razlikujejo, stopnja preživetja bolnikov ter kemo- in radioodpornost, povezujemo njihov in vitro odziv na posamezno podvrsto tumorja. Poleg tega se ravni vsaj dveh kanabinoidov CB1 in CB2 med bolniki bistveno razlikujeta, zato moramo tudi raziskati, vreme bi lahko določilo odziv na tumorje in vitro bolj ali manj kot na podtip tumorja. Ti podatki bi morali razkriti, kako prilagoditi potencialno zdravljenje s kanabinoidi, da je najučinkovitejše. |
||
