študent ekonomije
(1987–†10. Februarja 2017). Rojen je bilv Denverju vameriškem Koloradu. Leta 2005 je z mednarodno maturo zaključil srednjo šolo South High School v Denverju in gimnazijo Bežigrad. Svoje teoretično in praktično raziskovanje ekonomije in etike je začel kot študent poslovnih ved in ekonomije na Gea Collegu v Ljubljani, Univerzi v Boulderju v Koloradu in kot študent Fakultete za ekonomijo na Univerzi v Ljubljani. Zanimanje je usmeril predvsem v mednarodni marketing in strategijo ter primerjavo ameriške in evropske politične ekonomije. Pridobil je veliko izkušenj s praktičnim delom na področju poslovanja in etike (bil je odgovoren za prodajo različnih izdelkov in bil vedno ocenjen kot uspešen; kot prostovoljni mentor je spremljal nekaj otrok iz prikrajšanih družin in jih spodbujal k nadaljevanju izobraževanja). Njegovi raziskovalni interesi so vključevali načela znanstvenega upravljanja, gibanje medčloveških odnosov, človekove pravice, družbeno odgovornost podjetij in etično filozofijo. Med stvarmi, ki so mu vedno privabile nasmeh, so bili sonce, tehno/glasba in družina. Imel je odlične družbene veščine in bil zelo dober v odpiranju razprav in pogovorov, ki so vključevali poslovanje, empatijo in družbeno odgovornost. Bil je velik privrženec prostovoljnega dela z begunci in se močno zavedal medkulturne komunikacije in občutljivosti. Je soavtor številnih znanstvenih člankov na področju organizacijskega vedenja, človekovih pravic in javnega zdravja v Sloveniji. Eden od njegovih zadnjih in najbolj vplivnih člankov z naslovom Odgovornost za povezovanje raziskovanja, politike in prakse v javnem zdravju: študija primera zdravljenja odvisnosti od drog, je dostopen na http://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2014/referati/d-nolimal-nolimal.pdf
2017 | Javno zdravje, človekove pravice in medicinska konoplja | Povzetek |
Javno zdravje je to, kar kot družba kolektivno počnemo, da
bi ustvarili pogoje za zdravje, srečo in dobro počutje ljudi. Nanaša se na »znanost
in način preprečevanja bolezni, podaljševanje življenja in spodbujanje zdravja
ljudi z organiziranim prizadevanjem in obveščeno izbiro družbe, javnih in
zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov«. V številnih državah javno
zdravje že prevzema vodilno vlogo pri zadevah, ki so bistvene za medicinsko
konopljo in zdravje, ter oblikuje partnerstva, kjer je potrebno skupno
ukrepanje. Obenem pomaga oblikovati raziskovalno
agendo in spodbujati ustvarjanje, prevajanje in razširjanje pomembnega znanja
ter artikulirati etične in na dokazih utemeljene politične možnosti za
medicinsko konopljo. Tudi optika človekovih pravic vpliva na procese
odločanja in razvoj optimalne politike na področju medicinske konoplje.
Človekove pravice se pogosto ločijo na tiste, ki ščitijo osebne, državljanske
in politične pravice na eni, ter ekonomske, socialne in kulturne pravice na
drugi strani. Vidik človekovih pravic med drugim priznava pravico vsakega
posameznika do najvišjega dosegljivega stanja telesnega in duševnega zdravja in
dobrega počutja, vključno s pravico do zdravljenja z medicinsko konopljo in
potrebnimi storitvami.
Vendar pa so v večini držav, tudi v Sloveniji, politike na področju medicinske konoplje še vedno rezultat nasprotovanj in ta jih spremljajo tudi med izvajanjem. Povezane etične teme odpirajo številne moralne in družbene dileme in ne dopuščajo črno-belega moraliziranja. Znanstveni premisleki se zlijejo s političnimi in etičnimi spori, v ospredju so vprašanja javnopravnih pravic in osebnih pravic, znanstveni dokazi pa bi morali postati najpomembnejša podlaga za oblikovanje ustrezne ureditve za rastlino in njeno predpisovanje. Za etično javno zdravje je potrebno previdno iskanje ravnovesja med interesi posameznika z vidika osebnih (npr. avtonomije/samostojnosti, zasebnosti in svobode) in gospodarskih svoboščin ter kolektivnimi interesi na področju varovanja zdravja in zdravstvene varnosti. Del javnosti (družbe) že priznava, da prepoved konoplje očitno bolj škodi kot koristi. Številni posamezniki in skupine so se začeli zavzemati za učinkovito državno ureditev konoplje. Do nedavnega so mnogi zdravniki le neradi javno nasprotovali prepovedi rastline. A na podlagi znanstvenih dokazov in merjenja izkušenj pacientov so številni zdravniki in drugi zdravstveni delavci spoznali, da je prepoved nesmotrna in škodljiva. Eden najhujših rezultatov prepovedi konoplje je bil ta, da mnogi bolniki na zakonit način niso mogli dobiti zdravila, ki bi jim najbolj pomagalo. Sočasno pa prepoved ni preprečila dostopa do droge otrokom in je vodila do širjenja nevarnejših sintetičnih kanabinoidov. Splošno priznano je, da ima rastlina konoplje ( Cannabis sativa L ) koristne zdravilne lastnosti. Kljub temu pa je še vedno razvrščena v skupino najstrožje prepovedanih snovi, mišljeno za nezakonite droge, ki »nimajo trenutno sprejete uporabe v medicinske namene«. Ta status je preprečeval medicinsko uporabo konoplje in pomembne raziskave ter sprožil razpravo med vladnimi uradniki na eni strani ter dejavnimi člani civilne družbe, bolniki in posameznimi zdravniki na drugi o smotrnosti legalizacije pridelave, posedovanja in uporabe rastline v medicinske namene.Ta predstavitev ne bo ponudila enoznačnih odgovorov na številna etična vprašanja, ki se zastavljajo. A javnosti bo odprla številne poglede na vlogo javnega zdravja na področju medicinske konoplje. Na primer: kakšen je pomen najsplošnejših konceptov javnega zdravja, kot so: prebivalstvo, tveganje, škoda in korist v kontekstu medicinske konoplje? V čem se vidik prebivalstva razlikuje od vidika posameznika? Kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito človekovih pravic? In kdaj je nujno in primerno posredovati za zaščito javnega zdravja. So dejavniki, kot so tveganje, učinkovitost, strošek, breme in pravičnost, najboljši način za ocenjevanje intervencij javnega zdravja? V kolikšni meri bi morala biti socialna pravičnost argument v javnem zdravju? Bistveno je, da spoznamo, da je treba znanstvene in etične argumente o prepovedi konoplje in dostopu do medicinske konoplje povezati v politične rešitve. To bo morda pripomoglo k bolj jasnemu in konstruktivnemu razmisleku o izzivu medicinske konoplje, ki bo vplival na mnogovrstna zdravstvena in družbena vprašanja, skupna številnim ljudem in skupnostim. Predstavitev bo posredovala številne misli obeh avtorjev in nekaj sklepov prvega avtorja, s katerimi se nujno ne bodo strinjali vsi, a lahko vzpostavijo dialog z drugimi. |