Kratki življenjepis

Marihuana, botanično poznana kot konoplja, je z nami približno tisoče let. Zdravilne in rekreativne uporabe konoplje so znane iz antičnih časov in konoplja je bila v uporabi kot legalna zdravilna rastlina do 1937-1941. Od takrat je bila marihuana razvrščena na seznam nadzorovanih snovi prve skupine, promet z njo (v kakršnikoli obliki) pa je bil razglašen kot nezakonit in prepovedan.

V zadnjem desetletju so se nekatere evropske (Nizozemska, Španija, Nemčija, Avstrija), ameriške (Kanada, nekatere države v ZDA) in druge države po svetu (Izrael), dogovorile, da se ponovno prizna pozitivne lastnosti marihuane in njeno uporabo za nekatera zdravstvena stanja/indikacije pa dekriminalizira. Kljub temu, široko (in rastoče) uživanje konoplje med prebivalstvom, predvsem za rekreacijske namene, povečuje povpraševanje po boljši opredelitvi konoplje kot zdravila in drugo uporabo konoplje v različnih oblikah. Mednarodne klinične in regulativne izkušnje, zbrane v državah, kjer so programi uporabe konoplje za medicinske namene že uveljavljeni, je treba skrbno in sistematično raziskovati in kritično ocenjevati, da bi natančno določili boljše (v smislu nadzora kakovosti in dostopnosti) modele za zmanjšanje javne stigmatizacije, ustrezno izobraževanje strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva in spodbujanja uporabe konoplje za medicinske namene.

Glede na številne lastne klinične izkušnje na tem področju, bomo na kratko pregledali obstoječe programe uporabe konoplje za medicinske namene, ogledali predloge, govorili o praktičnih nasvetih o smotrni (previdni in varni) uporabi konoplje kot dragocene medicinske snovi, zlasti za bolnike z različnimi nevropsihiatričnimi motnjami.

Na delavnici bomo podrobneje izvedeli komu se predlaga zdravljenje s konopljo in komu odsvetuje.

Vse odločanje v zdravstvu bi moralo potekati v partnerstvu med pacientom in zdravnikom. Obe strani skušata sodelovati v procesu odločanja. Vse več dokazov kaže, da si javnost želi večje udeležbe pri sprejemanju odločitev o zdravljenju. Deljeno odločanje je morda težje doseči, ko se pacient spoprijema s pretresljivo, resno ali življenjsko nevarno diagnozo. V zadnjih letih vse več kliničnih raziskav potrjuje, da lahko konoplja na varen in učinkovit način lajša simptome resnih in kroničnih zdravstvenih stanj. Kljub temu pa številni pacienti, njihovi sorodniki in oskrbovalci še vedno oklevajo, ali bi preizkusili vrednost konoplje kot zdravila. Redno se s tem v zvezi obračajo na nosilce zdravstvene dejavnosti, vendar na žalost, kljub vsem preteklim in, kar je najpomembneje, novejšim dosežkom na tem področju, večina zdravnikov svojim pacientom ni zmožna podati jasnega nasveta in se raje izogiba razpravi na to temo ali jo celo ignorira.

V sodobni, na bolnika osredotočeni oskrbi so gonilo vseh zdravstvenih odločitev posameznikove konkretne zdravstvene potrebe (vključno z zdravljenjem s konopljo) in želeni zdravstveni izidi. Ob nadaljnjem nenehnem in vse večjem napredku na področju kanabinoidnih zdravil bi se odgovorni klinični zdravniki morali izobraziti o tem področju, da bi lahko še naprej vodili strokoven dialog s pacienti in jim omogočali uravnoteženo, celovito in deljeno odločanje glede na njihove zahteve ter celo vpeljali zdravljenje s konopljo, primerno pacientom.