Dr. BoštjanŽekš
profesor biofizike, član SAZU
- dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljan
Boštjan Žekš, rojen 26. junija 1940 v Ljubljani, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti in redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in dekan Fakultete za znanost o okolju v Novi Gorici.
Izredni član SAZU od 23. aprila 1987, redni član SAZU od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v III. razredu SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008.
Raziskovalno dela na področju teoretične fizike in biofizike in je skupaj s sodelavci objavil v mednarodnih strokovnih časopisih več odmevnih del o strukturnih faznih prehodih v kristalih, feroelektričnih kristalih z vodikovimi vezmi, faznih prehodih v tekočih kristalih, lastnostih feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter o elastičnih lastnostih bioloških membran in o faznih prehodih v njih. Prispeval je k boljšemu razumevanju statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov in skupaj s sodelavci pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvnih celic.
Z R. Blincem je soavtor monografije Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics, ki je izšla 1974 pri založbi North Holland v Amsterdamu in bila kasneje dopolnjena in prevedena v ruščino in kitajščino.
Imel je več vabljenih predavanj na mednarodnih in evropskih strokovnih srečanjih s področja feroelektrikov in tekočih kristalov ter biofizike. V letih 1972–1973 je bil štipendist Humboldtove ustanove na strokovnem izpopolnjevanju na univerzi v Frankfurtu na Maini v Nemčiji, v letih 1973–1975 in 1980 pa je bil zaposlen kot redni profesor na univerzi v Recifu v Braziliji. V zadnjem obdobju je bil na daljših strokovnih obiskih na oddelkih za fiziko na univerzah v Saarbrücknu in v Münchnu v Nemčiji, v Colchestru v Angliji in v Amiensu v Franciji.
Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1980), Kidričevo nagrado (1988, skupaj z Adrijanom Levstikom) in nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (1993, skupaj s Sašo Svetino).
Vir: www.sazu.si
