2.Konoplja in pravo: prohibicija vs. regulacija

Uporaba konoplje je v zadnjih letih postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih v Sloveniji in tujini. Vendar ta pojav zaradi številnih in zapletenih povezav z vrednotami in stališči, mnoge avtorje čustveno tako obremeni, da se ga le malokdo loteva brez predsodkov, kar se kaže že pri zbiranju dejstev. Konoplja tudi ni standardizirano blago. Delež THC-ja in drugih kanabinoidov v njej lahko zelo variira, zato je oteženo primerjanje posameznih raziskovalnih izsledkov. Beležimo mešanje statističnih vzročnih in korelacijskih zvez, kar je razvidno iz neprepričljivosti »vstopne teorije« (raba konoplje naj bi eskalirala v rabi nevarnejših drog). Zato ni čudno, da mnenjske raziskave kažejo, da je konoplja rastlina / substanca , v zvezi s katero je javno mnenje še vedno zelo polarizirano. Tudi poročanje v medijih pogosto polno nepreverjenih in tendencioznih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov. Zanesljive informacije pa so bistvene za ustrezno odzivanje, saj omogočajo večjo učinkovitost ukrepov, če se seveda uporabljajo. Glede na raziskavo NIJZ v 2011/12 je vsaj enkrat v življenju je rekreativno konopljo poskusilo 15,8% prebivalcev v starosti od 15–64 let; v zadnjem letu 4,5% in v zadnjem mesecu 2,3% ali 32.141 prebivalcev Slovenije. Smrtnih predoziranj v zvezi z rabo konoplje ne poznamo. 64% javnosti ne podpira popolne legalizacije konoplje, zlasti ne v rekreacijske namene. Verjetno pa velik del podpira z dokazi podprto reformo politike do konoplje v medicinske namene. Zaradi zastarelih mednarodnih Konvencij oz Uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, predsodkov, prepričanj in tudi (komercialnih) interesov slovenska zakonodaja in politika do konoplje pomanjkljivo z dokazi podprta ter premalo življenjska, empatična in humana. Zato je cilj pristopov povezovanja raziskovanja v javnem zdravju s politiko in prakso tudi izboljšati z dokazi podprto pripravo zakonodaje in politik do konoplje. Pri tem se Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) povezujejo tako z oblikovalci politike na ministrstvih , kot nevladnimi organizacijami in civilno iniciativo. Dejstvo pa je, da tudi mednarodna znanstvena skupnost ni dosegla konsenza glede razumevanja stopnje škodljivosti konoplje in učinkovitosti različnih ukrepov.. Konoplja ni neškodljiva substanca, vendar so bile njene nevarnosti precenjene, zato so tudi pri nas obstoječe pravne, socialne in zdravstvene politike v nesorazmerju s posledicami individualne in družbene škode. K temu je veliko prispevale Konvencije ZN, ki so odgovorne za razvrstitev konoplje med najbolj nevarne droge, ki potrebujejo strog mednarodni in nacionalni nadzor. S tem v zvezi se problematika reševanja drog vse bolj zapleta, velika škoda njene prohibicije, pa zbuja skrb za javno zdravje in blagor. Splošno število kršitev zakona, povezanih s posedovanjem in uporabo konoplje, se že skoraj desetletje stalno povečuje. Vendar zakonodaja glede konoplje v Evropi ni homogena. V državah , ki z uvajanjem dekriminalizacije in bolj življenjske , a stroge, zakonske regulacije konoplje mehčajo prohibicijo in hkrati zmanjšujejo nereguliran črni trg s konopljo, beležimo spodbudne trende tudi na področju varnosti in zdravja. Povsod je prisotna potreba po boljši in strožji regulaciji tako črnega trga s konopljo, kot legalnega trga s tobakom in alkoholom, kar ne bomo dosegli s krepitvijo represije. Izpostaviti kaže tudi mnenje/pobudo bolnikov in civilne družbe glede vloge medicine pri legalizaciji „medicinske konoplje“ v Sloveniji: Zdravniki naj spoštujejo želje bolnikov, četudi so le te včasih v nasprotju s tem, kar sami smatrajo, da je za bolnika najbolje. Bolniki pričakujejo, da bodo zdravniške organizacije in pristojno ministrstvo kot zagovorniki ranljivih skupin in zdravja prevzeli odločilnejšo vlogo pri zmanjševanju škodljivih posledic prohibicije konoplje.

S ciljem, da bi v RS premaknili uradno politiko do konoplje z mrtve točke, bi kazalo storiti naslednje korake:

• organizirati multidisciplinarni posvet pristojnih vladnih in nevladnih organizacij o regulaciji konoplje v RS v medicinske, rekreativne in industrijske namene (Vlada RS in pristojna ministrstva);
• Popraviti uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog : nemudno premestiti konopljo iz I. skupine v III. skupino , da bo zagotovljen neoviran dostop do “medicinske konoplje” (MZ);
• opraviti strokovni nadzor nad delom policije in sodstva na področju drog, vklučno z analizo podatkov o prekrših in kaznivih dejanjih na področju konoplje za zadnjih 10 let ter predlagati ukrepe za zmanjševanje škode prohibicije konoplje, vključno z revizijo vseh primerov neupravičenih kaznovanj uporabnikov konoplje v Republiki Sloveniji (NIJZ, MNZ, MP in druga pristojna ministrstva).

Zakonodaja in politika do drog se kreira v državnih institucijah, vendar je pri vprašanjih, povezanih z drogo, zelo pomembna vloga nevladnih organizacij. Prispevek povzema ugotovitve pregleda in trenutnega stanja v zvezi z zakonodajo, povezano z drogami v državah v regiji. Namen prispevka je predstaviti tiste ugotovitve, ki so skupne v celotni regiji in je njihova uporabnost preizkušena v praksi. Kljub razlikam na nacionalni ravni obstajajo skupne značilnosti pri razvoju in trendih v zakonodaji na področju drog na Balkanski poti. Socialna in politična klima je ključni dejavnik, ki vpliva na hitrost zakonodajnih reform in izvajanje potrebnih ukrepov. V prispevku se bomo osredotočili na problematiko konoplje kot vstopne droge na poti odvisnosti od drog. Zato bomo izpostavili ideje in predloge, ki so jih povzeli nekateri strokovnjaki iz držav na Balkanski poti.

Konoplja proizvaja terapevtske učinke na podlagi delovanja v endogenem kanabionoidnem sistemu. Dokazi o medicinskih učinkih konoplje so tako danes nesporni. Kljub temu pa se morajo uporabniki medicinske konoplje v številnih državah obrniti k samozdravljenju, saj konoplja ni sprejeta kot zdravilo. V predavanju si bomo ogledali medicinske osnove terapevtskih učinkov konoplje in pregledali mednarodne raziskave, ki so preučavale bolnike, ki se samozdravijo s konopljo. Prav tako bomo spoznali družbeno-politični položaj uporabe medicinske konoplje na primeru Španije.

Prihodnost vojne proti drogam si bomo ogledali skozi naslednje perspektive: prohibicija in regulacija, konopljini socialni klubi in konopljini farmacevtski laboratoriji ter pravice manjšine in pravice večine. Predavanje bo vključevalo naslednje teme:

• dekriminalizacija uporabe drog na Portugalskem;
• legalizacija konopljinih socialnih klubov v Portugalskem parlamentu;
• legalizacija drog: Spoštovanje načel in pravic manjšine in večine.

Posvetili se bomo konoplji in njenem položaju na Nizozemskem in v svetu ter se osredotočili na nekaj tem, ki se tičejo tudi drugih drog, predvsem pa govorili o dejavnikih, ki bi lahko ovirali zdravstvene delavce pri optimalni uporabi konoplje v medicinske namene v vsakdanjem delu. Na splošno bo govora o problematiki sprejetja medicinske konoplje znotraj stroke v številnih državah;  tako tistih zdravstvenih delavcev, ki konopljo predpisujejo, kot tudi tistih, ki je ne.

Na svetovni skupščini o drogah UNGASS 2016 se bo prvič razpravljalo o sistemu prohibicije kot takšne – do sedaj je veljalo soglasje, da razprava o tem ni bila potrebna. Glede na katastrofalne rezultate vojne proti drogam, tudi nekateri izmed tistih, ki zagovarjajo prohibicijo, pričenjajo razumeti, da ne morejo več voditi takšne politike in se izogibati debati o regulaciji, saj bo takšen odnos le pospešil irelevantnost mednarodnih konvencij o drogah.

Tik pred marcem 2014, ko je potekal CND (Commission on Narcotic Drugs), je pisarna za droge Združenih  Narodov (UNODC) objavila nasprotujoče si izjave, ki so bile s spletnih strani odstranjene v nekaj dnevih. Zdi se, kot da so pričakovali in se pripravljali na resen napad na prohibicijo drog v času UNGASS 2016. Pobuda, ki prihaja iz Latinske Amerike, je sprejeta z več sočutja kot pa podpore s strani nekaj, večinoma evropskih držav.

Avtor prispevka meni, da smo se znašli na začetku tranzicije sveta k zelo drugačnim regulativnim sistemom na področju drog. Vedno več držav razmišlja o popolni ali delni pravni ureditvi konoplje in celo vseh drugih drogah, ki so trenutno kriminalizirane.

Kako naj reguliramo vse te droge? Objavljene so številne študije, ki pa nudijo zelo različne poglede. Kar slišimo iz Urugvaja, Kolorada in Washingtona je pogosto težko interpretirati. V ZDA obstaja težnja po preveliki regulaciji in umestitvi visokih davkov, medtem ko se komercialni sistem razvija po svoje.

Ali naj bo vsaka droga posebej regulirana? Ali je morda mogoče posamezne skupine droge razlikovati in sprejeti le splošno uredbo, ki bo veljala za vse? Kompleksnost teh vprašanj je neizogibna, zato je smiselno, da začnemo razmišljati o regulativnih sistemih na splošno. Regulacija ne more biti globalna, lahko je le nacionalna ali regionalna, rezultat sodelovanja med skupinami držav, ki so dosegle zadostno stopnjo soglasja o ciljih regulacije.

Na predavanju si bomo ogledali zgodovino prava o konoplji v ZDA, s kratkim poudarkom na prohibiciji, ter podrobno spoznali sodobna gibanja za legalizacijo konoplje na primeru Kolorada v ZDA ter primerjali različne modele legalizacije v Amerikah.